Sedel je na kupu časopisov
s toplimi poslanicami na naslovnicah,
kot posmeh letu,
ki se je rokovalo v slovo z mrzlo roko.
Ni imel doma,
ni imel vrat,
ki bi jih lahko zaklepal.
Za vratom mu je visel
ključ kredence v njegovi glavi,
kjer so šklopotale skrbi,
trde kot diamanti.
Upanje so sekljale na drobtine,
s katerimi je hranil
sebe in strah.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!