iz njenih debel

je želel izdolbsti
violino

da mu zapoje
da mu zaigra
v trenutku
ko z levico
dvigne taktirko

voljno se je predajala
hipnotičnemu magnetizmu
gadje zelenih šarenic

v njih je odsevala
nič več in nič manj
kot polje
črnobelih kvadratov
kot figura
v dlaneh
dovršene

virtuoznosti

zmehčana
spričo potez

patriarhalne
dominance
je stopala proti robu

vseeno ji je bilo
če za njim
nepreklicno zeva
prepad

dajala se je
z grenko mezečimi
vibracijami v kosteh

se raztapljala
v goli nič
medtem ko ji je
z ustnic pil
zadnje kaplje

petja