pred skoraj dvema desetletjema

se je prvo prelomilo z drugim tisočletjem

sprednja platnica koledarja zamenjala z zadnjo

v čakanju da se deli zgodovine pozaprejo

ko jih bodo zanamci prebirali vnaprej

pred zadnjo potjo sprva osamljen

premagan od vseh majhnosti

ki pomenijo največ in vse več jih je

kakor drobljenje nazaj v stvarjenje večjega

trenutno neznatnega šele slutenega

kot sanje v katerih se sreča strahotna resničnost

ki nima ničesar zaupati po prebujenju

naposled zamuda pravega časa

predolgo zavračanje trenutkov

v povračilo bes zareže s hitenjem

prostor se prekine zazeva v ničevosti

kakor neotipljiva smer brez vere

kot nadaljevanje navezanosti na usodo

Dare Gozdnikar