ko sem vstopil v podzemlje
se je dobrota skrčila v majhno sijočo piko
ki je kot laser rezala temno snov
na nekoč znane prikazni
ki niso imele več česa prikazovati
odlomljena stena zatemnitve
se je odvalila na mesto prvotne skotitve
na kraj kjer se je prapočelo spraševalo
kaj je pravzaprav vprašanje sija
odgovor ni imel časa v prostoru
zasedel je um v miselnosti nasičenj
prekratkega namena se je začel obnašati
v danostih ki so bile že odvečnega pomena
ko se je dno odprlo
je vstopilo vesolje skrajnosti
s povešeno svetlobo čez veki obzorja
na dveh polih razblinjanja se je umirilo
ter povleklo nič za neoprijeti del
preslikaš me v votlo
okrog katerega ni nič
in ki je hkrati tudi vse
Nič ali skrivnost pesmi. (ker je to naslov moje zbirke pesmi, je to lahko tudi razlog, zakaj me je tema niča pritegnila tudi v tvoji pesmi ;)
Lp, lidija.
Hvala Lidija, me veseli. :)
Lep pozdrav
Dare
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!