Nocoj še zvezde ne bežijo vsaka k svojem kraju,

ves univerzum vežejo v parezo.

Kvantni delci ne utripajo (nikjer) okoli naju

in prostor je zapustil s časom zlo navezo.

Nocoj ni drugih stvarnosti, kjer bi se niti

drugače, kakor prav tako zvezale.

Nocoj bogovi so premagani, pokriti,

zaprti in zaklenjeni v predale.

Nocoj sva razpotegnjena čez vse vesolje,

čez vso preteklost in vse sloje sveta.

Požrešna je ta noč, zato okolje

ni prav nič več, kot tiha, medla silhueta.

Že jutri zvezde bodo v noč hitele,

v nemiru se kopala bo vsa stvarnost.

Bogove, niti in ostale bagatele

pa znova bo rodila suhoparnost.

Gledoč obzorje me razjedal bo odjem

in praskal bom ljubezenski ugriz,

saj ti letala boš nekje na njem

v oddaljeni Pariz.

Peter Rangus