samo prestopim še
in bom zunaj
čisto malo še
znova bom videl
sonce
ki liže sosednje vrhove
cesto
ki beži v neznano
drevo
ki je staro in uničeno
a še vedno živi
samo droben korak
vseh tistih tisoč
v napačno smer
moram odmisliti
storiti vsaj enega naprej
Pesem , ki navdihuje z upanjem v prerojenje. V zmago nad zlom, ki je v nas. Preprosto zadene bralca.
Lp A
Strinjam se z Andrejko in ti čestitam,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pohandy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!