U godini tišine
Za koju smo se pripremali godinama voljenja
Hodao sam nečujno između dve bosonoge praznine
I bezglasan
I beslogovan
I učio sam od drveća tajnu negovorenja
I nejasan
I protuslovan
Bio je put istine
Kroz reč koja iz mene nikad nije potekla
I dok su se slapovi svetlosti izlivali s visine
Pesma je sebe samu pre rođenja porekla
Kako pomembna je tišina in kako težka - zanjo so potrebna leta ljubezni in potrpljenje, da bi razvili druge govorice (kot npr. drevesa) - zaključek pesmi doda nov pogled nanjo ... čestitke,
Ana
Hvalaaa Anaaa!!!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Željko Medić Žac
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!