Pustiva si predahniti
zjutraj prehitiš budilko
prisluhneš škrebljanju dežja
v kuhinji s kozarcem vode
poplakneš tabletko
več bi morala popiti
ne
raje ne
povsod zaklepajo stranišča
zunaj je temačno
v čakalnici presvetlo
sestrin zbodla vas bom
in pik sta skoraj istočasna
ne teče
ste dovolj popili
teh nekaj kapelj ne morem
nikamor poslati
jadikuje ženska v svetlomodrem
useka te
v pregibu komolca spočeta bolečina
z nadzvočno hitrostjo odbrzi proti palcu
in se tam zasidra
sama sebi se zdiš mevža
ko izveš
nič hudega
igla je zadela živec
stojiš ob pipi
točiš si tretji kozarec vode
v prostoru bledo završi
zrak postaja gost in siv
omara dobi majav obris
v sencih ti zašumi
tla se spodmikajo
sesedeš se na bližnji stol
potem tema
ob sestrinem pustiva si predahniti
črna postane za odtenek svetlejša
... pesem, rojena v bolečini /ali zaradi nje/ je običajno najbolj prepričljiva ... tako jo berem, Lea in
vse dobro ti želim,
koni
Vsakdanji prizor, ki odstira občutja in notranje odzivanje p. s. na jemanje krvi v ordinaciji ... pesem pa lahko dojamemo tudi v širšem kontekstu in simbolno - čestitke,
Ana
Koni, tudi tako lahko bereš. Hvala za lepe želje!
Ana, hvala za zapisano in seveda črtice!
Lep pozdrav obema, Lea
Katica, hvala!
Vesela sem, da te je moja pesem nagovorila.
Lp, Ivanka
Triglav, hvala!
Vesela, da ti je pesem všeč.
Lp, Ivanka
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
- 07. 12. 2017 ob 22:41
- Prebrano 1156 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 372.21