Po kosilu oče z obema rokama odrine krožnik proti sredini,
od hrane popacane mize,
- kajti med tednom jemo iz sklede,
tako kot pri vseh sosedih,-
roki prekriža,
skloni glavo in zadremlje.
Le muhe s velikimi kovinskimi očesi
se pasejo po packah hrane na mizi,
ki se počasi sušijo.
Z glavo sklonjeno na prekrižane roke dremlje,
mama pospravlja skledo in pribor
jaz pa sedim ob njem, zvonim z nogami
in čakam, da se zbudi,
saj bi ga rad vprašal,
kje se konča svet in začnejo nebesa.
Prižgem svečo, se obrnem, stopam po pokopališču in razmišljam,
kdo od teh, ki počivajo tukaj
je vedel,
kje se konča svet in kje se začnejo nebesa?

Danilo Muršec