Izpuhtitve

S soncem na sredi hrbta
se klatiš po svetu, zvrhano polnim odmeva.

Ko pa ti vzide mesec
med latniki zob,
lahko končno hlastno odvržeš

svoj tovor

in skupaj z njim še mesta, ki si jih obiskal čez dan
ter sobane, kjer si prenočeval.

Šele takrat se zalotiš, da se vseskozi vprašuješ,
morda že nekam otopelo,
kam, za vraga, so izginili tako hitro-

prav vsi ljudje.

albin

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 12. 2017 ob 18:01
Spremenjeno:
17. 12. 2017 ob 17:01

Nekakšna postapokaliptična atmosfera z odsotnostjo soljudi, ki pa jo lahko beremo kot prispodobo za odtujenost in nezmožnost sobivanja - pesem z redkim in pretehtanim izrazoslovjem ... čestitke,

Ana

Zastavica

pi - irena p.

Poslano:
17. 12. 2017 ob 20:03
Spremenjeno:
17. 12. 2017 ob 19:04

V tvojih pesmih zmeraj uživam.

Lp

pi

Zastavica

albin

Poslano:
18. 12. 2017 ob 10:07
Spremenjeno:
18. 12. 2017 ob 09:07


  Ana, najlepša hvala, tudi za to tako lepo obrazložitev.

  Zelo me veseli.

  :)

  Lp,    albin

Zastavica

albin

Poslano:
18. 12. 2017 ob 10:11
Spremenjeno:
18. 12. 2017 ob 09:14


   Pi, hvala za prijazen sprejem pesmi.

   Vsekakor pa tudi jaz zelo uživam v tvojih.


   Lp,   albin

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

albin
Napisal/a: albin

Pesmi

  • 12. 12. 2017 ob 10:50
  • Prebrano 635 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 298
  • Število ocen: 8

Zastavica