Budna sem.

A nebo še sanja,

še je zavito v senco.

Trave so še nepregibne

in mraza nihče ne moti,

ko dela bele tančice,

da se bo vedelo,

da je zima.

Vse ljubezni

so na toplem,

dogajajo se

za prekrito zaveso

in nihče ne ve

kdo ima novo ljubezen,

razen sosedov,

ki kukajo skozi špranje.

Ne spim.

Ne morem zapreti oči.

Morda zbudim

svoje sanje budna

a kdaj naj jih sanjam?

Tiho delam premike

in preganjam

utišani čas

pospanih.

IŽ-lev