... "jaz pa slepomišim v tvojo bližino" ...

tudi jaz v tvojo, Andrejka ... zaradi bogate pesmi, ki mi s tem, ko si jo delila z nami, ni več tuja ...

Upam, da mi ne zameriš mnenja: v zadnjem delu pesmi z mislijo, "da bi se dolgo nežno skapljala do korenin nemogočih želja", se mi zdi  "dolgo" odveč.

Z lepimi pozdravi,

koni

Draga Koni, čemu bi ti zamerila, nasprotno, rada vidim, če kdo da kakšno pripombo na mojo pesem. Veš, ko sem iskala besedo za 'slepo se plaziti' brez premisleka,  se mi je zdelo dejanje 'slepomišiti' najbolj ustrezno, čeprav se pomensko morda oddaljuje od konteksta. 

(slepomišiti - neodkrito govoriti, ravnati...slovenski pravopis) 

Kar se pa tiče zadnjega dela pesmi, ti dam povsem prav, res je prislov 'dolgo' odveč. 

Ostaniva še dolgo na tej plodni pesniški podstati v upanju, da se kmalu tudi osebno srečava. 

Lp Andrejka

Vesela sem tvojega odziva, Andrejka in DA,

ostaniva povezani v tej lepi pesniški zagnanosti.

Lp, koni

Čudovita pesem, v kateri se bližina ves čas prepleta s tujostjo, brez katere ne preživi nobena dvojina, ki se mora "slepomišiti" v bližino Drugega. Na lirično spajanje navidez nezdružljivega, Sara

Z iskrenimi čestitkami in lepim pozdravom,

koni

Počaščena sem.

Hvala,Sara in Koni.