Bežiš že od pamtiveka, Flo.

Reva si: me je sklestila. Padel sem kot klada in mukoma prižgal besedo: nisem. Ugasila jo je: rad bi se zgostil s temo v mraku. V plamen. Bežiš že od pamtiveka, Flo. Pred košaro sadja.
 
Moral sem. Rekla je. Do pešk.
Sem preglodal sadje. Zdaj je gnilo in ničvredno.
 
Reva si: peške obrodijo.
 
Roke sem poskril v žepe: potrošnik sem. Ne pridelovalec časa.
 
 

flo

koni

koni

Poslano:
29. 11. 2017 ob 16:54

vse si povedal  in zapisal na svoj zanimiv način, od katerega ne bežim ... nasprotno, z veseljem te berem ...

Na nove pesmi!

Lp, koni

Zastavica

flo

flo

Poslano:
01. 12. 2017 ob 10:26

Hvala Koni. Še bodo ...


Pozdrav

Zastavica

Ana Porenta

Ana Porenta

urednica

Poslano:
01. 12. 2017 ob 22:21

Pesem, ki ves čas preskakuje na sorodne pomene, dejanja, prostore, hkrati pa v vmesnem prostoru bralec najde manjkajoče koščke in podobe vanj nanizajo odnos, občutje p. s. in ustvarjajo melanhočino atmosfero, čestitke,

Ana

Zastavica

flo

flo

Poslano:
02. 12. 2017 ob 10:49

Ana hvala.


Pozdrav

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

flo
Napisal/a: flo

Pesmi

  • 28. 11. 2017 ob 07:38
  • Prebrano 938 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 331.49
  • Število ocen: 10

Zastavica