Sina imam ponosno

in posadil sem drevo,

tudi knjigo sem napisal,

zdaj lahko me položite v zemljó ...

Rad imam  te

veš, življenje moje,

veliko naučile so

me bitke tvoje,

ran nešteto,

več ne štejem,

zdaj izkušeno

se smejem,

saj kar moralo

se je zgoditi,

pač prišlo je nadme,

se ne moreš skriti,

bolje je,

da  sprejmeš vase,

kar usoda podari ti,

jo povežeš nase,

brez sramu

in slabe volje,

dalje greš,

nekoč bo bolje,

važno je poslanstvo

ki ga imaš na zemlji tej,

ko izpolniš ga,

predaš ga spet naprej,

moj je svet

preplavila dobrota,

le zaradi njega bil sem

čustvena sirota,

sem nastavljal levo,

desno svoje lice,

a vse to v zakup

ubranjene resnice,

gledam vsem

ponosno v oči,

ne spustim pogleda,

ne, to zame ni,

zato mi ni težko,

saj sem izpolnil svoje,

zapisal se v večnost,

dokončal sem, kar je moje …

… saj sina imam ponosno

in posadil sem drevo,

tudi knjigo sem napisal,

pa lahko me položite v zemljó ...

by Mikla

Mikla