v škrbini je skrita
kapilara zavita
v somračju zidine
zakriví tek v laz
se v loku napenja
do stolbe ne 'jenja
zajeda klančina
v graščinski obraz ...
od liceja nadalje
že Vodnik jo var'je ...
jo kranjec je meril
do tranče v bastij'
k restantom ušivim
žolnirjem smrdljivim
v temnice zatohle
donašal je sij ...
me zasanjana zvabi
v čebljanje povabi
med veverke in kose
ščepereče ondod
mi gnomi šep'tajo
in sape štrikljajo
hite mik zakladov
odpirat' spod' nog ...
na oplečju graščine
ko drznost jo mine
se pohlevna zasloči
nad mačjo potjo
pod palacij pošpega
al' konec je brega
'kar poleže za trnje
ob strnične stezo ...
jo snubim pomladi
v somračju poletja
jeseni prisluhnem
nje kuštrov šelest
v snežino zagazim
s sledovi oplazim
v tišino zavijem
na ritino posest' ...
pa pride mi pokov'c
premočen nasproti
ušesa rde mu
in sveča binglja
šolni cmokljajo
dopetače vihrajo
ne mara n'č pobič
prav' tu s'm doma ...
Pozdravljen Sašo. Odlična pesem o eni najlepših ulic v Ljubljani. Od Vodnikovega kipa, ki je stal pred licejem, od tod tudi ime ulice...pa do temnic v grajskih kleteh, do upora in preživetja jezika ter naroda, do mladosti, ki ni več naša, a še zmeraj leze v hrib, kjer se da marsikaj početi. :) Toliko vsega.
Objem
I.
Hvala ti, Irena! Veš, ko se takole, skoraj nezavedno, zavijem v tisti mik, čudovito alegorijo, neke še neizživete preteklosti bosopetništva, ki je lazilo poprek in počez čez ta "moj" grajski grič, me vedno nekoliko zamakne in skoraj uroči. Še posebej takrat, ko na Študentovski ulici živahno zakemblja bilo tam nekje za prsnico ... Pa čeprav se jesen že vije za zarjo ...
Naj ti bo lep večer,
Sašo
Spet si nas obogatil, cenjeni pesnik Sašo ... tokrat ne le z izborom manj rabljenih besed, ampak tudi s posebnim mikom, ki je uročil že marsikoga ...
kar vidim jih te škrate s coklami ...
mi gnomi šep'tajo
in sape štrikljajo
Prijazen pozdrav!
koni
O, hvala ti; sem vesel, spoštovana poetesa Koni, da ti je všeč. Da se jih slišati tiste ljubke škrateljce, ako jim le pozorno prisluhneš ... V zgodnjem jutru, ko se prebuja kraljična izpod svojega ljubljenega stražarja, so tam na vrhu Študentovske gazi že prav razigrani ... da ji izmijejo krmežljavčke in razčešejo meglice ...
Lepo pozdravljena,
Sašo
Po tej pesmi si bralec zaželi, da bi jo spet prehodil, to ljubljansko ulico ... podobe pa opisane, kot smo jih samo pri tebi vajeni,
čestitke,
Ana
Lepa ti hvala, Ana, za tvoje besede pohvale; in seveda, vsekakor, za izkaz posebne pozornosti s Podčrtanko.
S pozdravi,
Sašo
Iskrena hvala ti, spoštovana Katica!
Lp, Sašo
Super vzdušje v pesmi. Bravo, Sašo. čestitke za podčrtanko.
Lp A
Sem vesel, da sem ti nekoliko pričaral romantični pridih Študentovske ulice. Lepa ti hvala, poetesa Andrejka, za čestitko.
S pozdravi,
Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!