Klinčki iz Zanzibarja in meta iz ekološke pridelave,

mi pomagajo preprečit', da možgani ne pokukajo iz glave.

Torej, zavrem to našo dobro, koroško vodo in prelijem zelišča.

Razmišljam na vse te priložnosti, hotele in smučišča,

od koder me vabijo tja daleč na Tirolsko,

da bi zbrali v strežbi svojo vojsko.

Sej vem, da sem pridna, hitra in učinkovita,

da tam okolica je čudovita,

nekje skrita pod ledeniki,

to se super čuje sine Miki.

Letos imam že za sabo sezono,

kjer me nič kaj ni bilo domo'

in sem v dvomu,

saj Klopinsko jezero sploh ni tako oddaljeno,

pa vseeno je vso moje rastlinje bilo užaljeno,

da morajo trpet', tako dolgo brez vode živet'.

No, saj delo ni problem,

vsak dan za kaj novega izvem,

mogoče bom pristala,

kar na naši prelepi Peci,

spila liter mošta, šnopsa deci,

in gledala ponoči vse te luči,

domovi krajtlihov,

"št'le smo mi".

Verjetno sem že od nekdaj avstrijska ptica,

zato tako leži mi govorica,

Guten Tag und auf Wiedersehen,

ja, v Slovenijo nazaj ne grem!

Čaj sem spila,

se modro odločila,

pustla bom, da me noč bo zdaj ovila,

in upala, da me zamisel jutri zjutraj, ne bo že zapustila.

abukala