
Rad bi se poigral z rdečimi kodri. Na mivki, ki je ostala.
Daj skoči. Skoči. Kot stenj, ki vzplamti. Tako sva se včasih mečkala. Metala sva kocke: Jupi. Šestica.
Dokler niso prerasle v klade: Prasec. Prasica.
Zdaj sva starec in starka. Okus po smodniku.
V kamnolomu preblisk vroče igre.
Spet z montažo nekaj podob narediš izvrsten učinek. Zdi pa se mi, da bi moral ali spremeniti naslov ali istoimenski verz v pesmi - podvajanje v tako kratki obliki nima pravega učinka, se mi zdi ...
Lp, Ana
Ponavljanja v pesmih so značilna za mnoge pesnike. Tu sem razmišljal kateri verz naj podvojim. Ta, ki sem ga postavil za naslov ali pa: V kamnolomu preblisk vroče igre.
Razmislil bom o tvojem ugovoru. Pravzaprav ga bom kar ubogal in postavil prvi verz za naslov.
Pozdrav
No, tole deluje zdaj izvrstno. Naslov nakaže odnos in tudi prostor, ki se razvija v kraktkih prizorih skozi nedoločljiv (daljši) čas in se zdi kot bi kdo našel preživele delce in iz tega sestavil verjeten potek dogodkov, ki so pripeljali do katastrofe - izpostavila bi torej prazne prostore v tej pesmi, ki izvabijo iz bralca aktivnost - čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: flo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!