Ob robu nesmislov
sva obstala ob robu gozda
in zobala kosmulje
nehote se je zgodilo
kar sva želela
senčni del
opoldanske svetlobe
je bil namenjen le nama
do obzorja
je valovala narava
šepetalo je le
strnišče
skrij se
skrij me
skrijva se pred stevardeso
ki se pogovarja s pilotom
le dve majhni gubici
dve ločnici obrvi
sta dali vedeti
da so prisotne skrbi
nesmiselne skrbi
ki se naju oklepajo
čeprav nimajo pravice
motiti najin mir
v senčnem delu
opoldanske svetlobe
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Panonsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!