dihaš tiho
kot padanje snežink
ki se nežno parijo z zrakom
ognjemet oči
povleče noč v jutro
na prgišče zvezd ob svitu
objem prsi
poji nemirne želje
čas drhti na robu zavesti
stisk dlani
ožema telo bolečine
strast zdrkne skozi telesi
medmet
prhne v tišino
bučanje kože zalije kosti
ugriz sle
brizgne dušo v razum
smisel izgine v ničemer
vrtinec sline
ustvarja napetost gladine
po kateri drsiva čez reko vesolja
Všeč mi je, a se mi zdi mestoma preobložena, npr.:
ognjemet oči
povleče noč v jutro
na prgišče zvezd ob svitu
...
ugriz sle
brizgne dušo v razum
smisel izgine v ničemer
Morda še sam najdeš pot, skozi katero bi pesem zadihala ...
Lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!