Žalujem

za vsa jabolka,

ki so ostala

na drevesu,

ko rabutal sem

v strahu,

da me sosed najde

v svojem besu.

Žalujem

za vsako sladkarijo,

ki je ostala cela

v kuhinjski omari,

ko sem majhen

plezal preko pulta,

da bi jo pojedel,

preden se pokvari.

Žalujem

za zabavo vsako,

ki je nisem obiskal

v tem življenju,

ko sem v zvezah

žalostno strmel

osamljen skozi okno,

v svojem hrepenenju.

Žalujem

za vsak modrček,

ki nisem ga uspel

v življenju vam odpeti,

ko sem moral

gledat stran ob vseh

prelepih prsih

in dotik trpeti.

Žalujem

za vse tangice,

ki so brez mojih rok

pohajale kar mimo mene,

nisem upal, niti smel,

za zbirko jih imeti,

pa bi mi jih včasih

rade dale punce, žene.

Žalujem

za vsak poljub,

ki ni sledil vsaki,

po ljubezni želje moje,

v iskanju ustnic,

ki sledijo mojim,

vse premalo sem osvajal,

pa verjetno tudi tvoje.

Žalujem

za vsako vidno tremo,

ko sem ogovarjal

brhko bitje nežno,

ko v glavnem mi ni šlo

in je večina ogovarjanj

se končalo negativno,

saj so NE, mi izrekale pretežno.

Žalujem

ker mi ni uspelo biti

v življenju bolj sebičen

ne meneč se za ostali svet,

mi bilo bi bolje,

brez teh želj in možnosti,

ki mimo mene v posmehu

so odhajale drugam živet.

Mikla