Vmes
Dan se ne bo zgodil jutri,
niti ga ni bilo včeraj,
zataknjen med prihodom in odsotnostjo
ravnodušno mineva
prav zdaj.
Noč blesti,
tema navdihuje,
sfere uprizarjajo ples.
Nekomu se utrne misel,
duša se prebuja v sanjah drugega,
pot briše stopinje za seboj.
Cilj ni znan.
Kakšna sreča!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
- 17. 11. 2017 ob 10:46
- Prebrano 601 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 265.2
