Ta noč je blesteče gladka.
V očeh se nabira vlažnost ustnic,
ko legam na preprogo tvoje obale.
V neznanski želji
utripajoče upam.

Med drobnimi krči
si želim vzkipeti nad obok
ognjenih oceanov.
Šepetam skozi prerijo molka,
ko se izlivam v pulzirajočo magmo.

Poigravam se z vetrom las,
ko se v brlečih očeh prižiga strast.
Prižigajo se morja
in udarjajo ob tvoje ladje.

Med izdihi penastih valov
se izlij v ožino,
da se s spolzkimi dlanmi
prisesam nate.
Zasidraj se v lok pristana,
med napeta jadra slasti.

In pridi.

Pridi, ko bo jutro utripnilo
v barvah jeseni.
Pridi in lezi na liste mehkih prsi,
da si odpočiješ.

Do naslednjega leskèta noči.

Martina Pavlin-Essentia