DNEVNA APOKALIPSA!
Trgam glavno misel.
Nastajajo majhne besede,
ki krožijo po zraku.
Ujamem jih nazaj.
Izgubljeni miselni proces.
Spušča solze k tlom.
Ko iščem rešitev.
Ne jamram!
V svoji torturi.
Teptam svoj pogum!
Nepričakovano začutim pesek,
ki se drobi iz mojih vek.
Ubijam poezijo pesmi!
Brez sramu pohajkujem!
Ko me preseneti noč,
postanem katarza.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Melanholični Kameleon
- 15. 11. 2017 ob 11:50
- Prebrano 545 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 138.81
