BOLEČINA
Skazijo brazde naj mi pol obraza
in bol ognjena naj opeče dušo.
Trpim, tvoj molk me spravil bo pod rušo.
Objela me bo noč, odeja mraza.
V zrcalu zrem pozabljenost odraza,
mnogo življenj že čutim v sebi sušo.
Za hip, že gledal tvojo sem purušo,
a sem priznal si stokrat mrk poraza.
Sva v bolečini zdaj si že enaka?
Kaj naj ti dam še, da boš zopet moja?
Je tebi posvečena misel vsaka
in ti podarjam vsa dejanja svoja.
Brez tebe v srcu ne storim koraka,
naj zdaj odžeja me ljubezen tvoja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dule Metulj
- 10. 04. 2009 ob 07:06
- Prebrano 1180 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 248
- Število ocen: 8
