Moški si

Moški si.
Jaz pa deklica,
ki bi se na peskovniku
s teboj
igrala.
Gugaje bi s seboj te
skozi ples megličastih tančic
k luni na gladini Reke
povabila.
In z belci bi po nebu
se s teboj
podila.
In bi veter najin bil gonjač.

Magnolije cvetijo.
Čez hrib vrhovi Karavank v žametu, dežjú in jantru.

Težko jutro lahnega vdiha.

Zlita v sivca, gnana čez poljane veka,
na zemljo skupaj bi jokala
pomladne sveže kaplje.

*
Magnolije cvetijo.

*
Moški si.
Korenike razrasel že deček
široko v zemljo

saj ...

Saj
fantje vendar ne jokajo.

*
RAZDALJE LOČIJO NAJINI ERI.
Češnje so v cvetu.

Vitice k mavrici
in
v maternico prarojstva
razraščam
koren.

In jeziki plamena, lačni obdelanih njiv.
In prst prepojena z vonjem tlečega ognja.
Moški.
Poltenost.
Okra
in
... sla.

Kot cvetovi zimzelenega tvojega znanja,
ranljiva iskrenost je mojega toplega objema.
Ljubeznivi poljubi čistega vztona,
kot volkuljin nagon razúmljeni.

Védenje prednikov, ki mi je skozi
prehajanja nevsiljivo podano,
v tihi bojazni
prezrto.

*
Magnolije cvetijo.
Češnje so v cvetu.
Svetlo bukev brsti.

Sladka skomina .. nožíce v regratu.


Moški si.
Jaz pa deklica,
ki bi se na peskovniku
s teboj
igrala.

Vem, posegla grobo bi v tvoj mir
s svojimi viharji, s svojimi valovi in vzponi.

Lahko.
Ker nočeš biti otrok.


Vem, lahko bi pazljivo me motríl,
ko bi k tebi se sklonila.

Lahko bi.
Ker si pazljiv.


Vem, skrila bi lahko se v tvoj objem.
Tôplo.
Várno.

Lahko bi se.
Ker si,
SI MOŠKI.


*
Magnolije cvetijo.
In breze brstijo.

*
Ni dejanskost časa tista
niti otipljive ne reči
ne védenja in znanja mimobežnih si svetov
in ne bojazen, da bi sebe izgubil
in neznani ne strahovi
niso tisti,
ki pletejo se ne v skupni misli.
RAZDALJE LOČIJO NAJINI ERI.
Ti,
ljubi,
si Moški.
Jaz pa sem Punčka.



... april 2000

Romana Novak

Komentiranje je zaprto!

Romana Novak
Napisal/a: Romana Novak

Pesmi

  • 10. 04. 2009 ob 06:04
  • Prebrano 859 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 138
  • Število ocen: 5

Zastavica