Mamica draga,
vzemi me v naročje svoje.
In nesi me tja, kjer sva doma.
Nesi, nesi k zvezdicam.
Darika, zanimiv štiriutrinek, ki ga, predlagam, nekoliko preoblikuj. Glede na to, da se začne kot otroška pesem, bi bilo krasno, če bralčev horizont pričakovanj razbiješ z vpeljavo bodisi groteskne bodisi povsem nepričakovane podobe. To lahko narediš s spremembo prvega ali zadnjega verza. Se pravi, da te namesto k zvezdicam odnese na nek povsem nepričakovan (zgoraj opredeljen) kraj. Ali pa: da pesem nasloviš npr. ljubimcu in potem nadaljuješ otroško nedolžno. Morda je bolj smiseln prvi predlog, je pa stvar tvoje odločitve. Zdaj pa dovolj teženja z moje strani - naj spregovorijo tvoje zvezdice. Na uresničene želje, Sara
Živijo draga Sara
Hvala, hvala za pozornost in ves tvoj trud in besede, ki so mi dale misliti. Sem hvaležna in se priporočam tudi za vnaprej. Sem se pa po daljšem premisleku ob tej pesmi vendarle odločila, da zvezdice ostanejo, ker to je pravzaprav glavno sporočilo pesmi, ki je hkrati tudi namerno dvoumno, saj ni, da bi prehitro zamenjali svoj dom. Pozdravček in upam, da se spet kaj vidimo na kakšnem veselem skupnem ustvarjanju. D
Draga Darja, kot želiš - če si premisliš, sem še vedno za akcijo. Bodi lepo, o odklopu pa bomo tako ali tako dovolj prej obvestili. Lepe, ustvarjalne dni, Sara
Super, hvala, hvala Sara...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Darika
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!