Živeti sebe
Neslišno pijem svoje solze,
da jih ne podelim s teboj.
Že čutiti je slutnjo zadnje,
ki me bo spravila s seboj.
Potapljam v reko, pod valove,
vse preživeto, večni boj.
S sinicami na golem grmu
se porojevam v nov obstoj.
Živeti sebe in za sebe,
deljena vsak dan med ljudi,
kakor robida ob cestišču,
da potnik z njo si glad teši.
Kdo vedel bi, zakaj smo tukaj,
a vem, vsi smo le tu in zdaj.
Vse prej za vedno preživeto,
vse potlej le en sam vprašaj.
Morda spet kdaj boš moj odgovor,
morda le nema, mrtva pika.
Morda pa vrneva se kot laboda,
na jezero, ki se svetlika ...
Poslano:
12. 11. 2017 ob 17:46
Spremenjeno:
12. 11. 2017 ob 17:46
Pogrešala se te. Tvojo melodijo. Tako lepo pluje in gladina je tako jasna, da se zdi globina eno z njo.
<3
O, kako žuborijo tvoji verzi, Platanas! :-)
Lp, Sašo
Hvala vama, Irena in Sašo, vračam komplimente, obema! :))
tudi jaz se pridružujem zgornjima dvema pogrešala zelo
lp, M
Hvala tudi tebi, Levček, za topel sprejem:), rada sem z vami;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
- 12. 11. 2017 ob 17:19
- Prebrano 711 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 228.54
- Število ocen: 14