0
Telo nasloniš na praznino,
neverjeten polet se približuje prostemu padu.
Kar drži skupaj celoto
je zgolj okvir izven širše slike.
Prazna vreča nesmislov je trdnejša
kot iskanje resnice, ki je zgolj tam, kjer ni človeka,
zlomljiv kot je.
Resnica je slepilo posameznika,
ki mu sije v razum le z ene strani,
kot zadnji večerni žarek, na katerega obesiš vse upanje.
Toliko nepomembnih dni se zvrsti
po dnevu lastnega rojstva.
Vere v stvari,
ki so vse manj otipljive.
Tretjič pokličeš natakarja od zgoraj za račun,
a številke tečejo po svoje.
Pogledaš čez levo ramo v obraz smrti,
v obličje popolne predaje in še predno se zaveš je že prepozno.
Postaviš se na noge, po prvem koraku
ti uspe pasti naravnost na glavo,
skozi odprto rano se počasi zlivaš na drugo stran.
Iztegneš roko skozi nebo, tipaš utrinke zvezd,
jahaš komete s pogledom sanj, poližeš del repa repatice,
ki ima okus po začetku.
Tega si tako vesel, da postaneš rahlo otožen,
kar te sili na jok.
Poslano:
12. 11. 2017 ob 07:50
Spremenjeno:
12. 11. 2017 ob 07:51
Krasne pesmi imaš zadnje čase, Dare.
Ne vem, mogoče je zaradi podobnih let, a razumem jih, veš.
Lepo nedeljo ti želim.
T.
Hvala Tamara, me veseli, da ti kaj povedo.
Lep nedeljski pozdrav
Dare
Neprestani, nikoli izpraznjeni krog s krožnico dotikalnic, ki jih spretno upodablja pesnik, predvsem v zadnjih verzih. Pesem, ki te postavi na realna tla.
Lp
A
Odlično povedano in se strinjam. Hvala za komentar, skorajda mini recenzijo pesmi. :)
Lep pozdrav
Dare
Leti skozi življenje. Strašeče, prevprašujoče, tolažeče ... Zaobjame vse, pa vendar ...
Všeč.
Lep pozdrav, Janja
Hvala za branje in zapisane besede.
Lep pozdrav
Drae
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
- 12. 11. 2017 ob 00:03
- Prebrano 756 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 261.26
- Število ocen: 9