Sonet št. 44
Jesen je, bolj kot letni čas, občutek.
Prozorne vode Krke izgubljene
hitijo dlje in niti za trenutek
ne stanejo pod móstičem za mene.
Umrlo listje po brzicah vene.
Miru ni tudi onkraj sadovnjaka.
Zatika za tramove se lesene,
in kot mrlič na bojnem polju čaka.
Taisto listje na gladini reke
ihteči ptiči s solzami mokrijo.
Na tožnem plesu moje mlade veke
brne novembrsko melanholijo.
Lepote njiv te dni so blede, mrke.
Otožna je jesen okoli Krke.
Peter,
zaradi tvoje lepe pesmi nekam lažje odhajam med otožne občutke deževnega jesenskega jutra
iskat sonce....že nekje :)
lep dan,
Majda
Draga Majda,
tudi mene morijo tele kaplje, ampak jih bomo že nekako prebavili.
Hvala lepa na poklonu.
ne stanejo (imaš "na stanejo")
na mostič bi jaz dala ostrivec na o (pod móstočem), da bodo ljudje prav brali ...
in
Jesen je, bolj kot letni čas, občutek.
Drugače pa, ne predstavljam si lepše ujeti te žalosti v jesenskem občutju kot si jo ti s tem sonetom ... res.
Lp, lidija
Lidija, hvala za popravke in pohvalo. Spremenil sem še odpadlo listje, v taisto listje, da se malo lepše naveže na prejšnjo kitico.
LP
Peter
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 07. 11. 2017 ob 23:16
- Prebrano 776 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 275.62
- Število ocen: 13