Zanimiva junakinja v bedračevskem kalejdoskopskem potresu, ki prinaša tudi nekaj večnih in grenkobnih resnic ... čestitke,

Ana

hvala ana.

inspiracijo sem našel v dveh knjigah (therese etienne in amadeus), ki ju je spisal john knittel.

Čestitke k izboru pesmi za pesem jeseni 2017 z utemeljitvijo uredništva:

Avtor ubira zanimiv ustvarjalni postopek: sestopi iz realnosti v zgodbo, poseže vanjo, jo skozi prvoosebni pesniški subjekt pregleduje, z njo komunicira, jo spreobrača. Theresi Etienne (junakinji Knittelovega romana) pripiše sina (ki bo kasneje prodajal elektriko ...), jo sreča na ulicah Basla, najde v trebuhu nekaj sesirjene mesečine (čudovita prispodoba), ki jo povzroči bolečina, smaragd (Theresa je umorila svojega moža, da bi bila z njegovim sinom, ki ga je ljubila, a je na koncu kaznovana) – z enim od sporočil, ki ga lahko beremo tudi kot svarilo pred odločitvami, ki izhajajo iz strasti (neusmiljeno sočutje, pomešano z gnusom). Zaključna misel o bolečini, znana in že srečana, je tu uspešno umeščena v kontekst konkretne zgodbe, ki deluje kot ojačitev splošno znane (in zato malce prazne) resnice.

Še veliko navdiha,

Ana

:) dobro napisano.