Med nama tanka rožnata svila
ustnice na ušesu
molčijo
nohti na vratu
ne praskajo
in najini tolmuni se nezadržno polnijo
ko gledava v prepolno strugo
Deroča voda
se dotika strohnele brvi
ki spaja nasprotna bregova
Nepremično opazujeva
njeno borbo z naravo
Usoda lesene brune naju ne skrbi
skupaj sva
na najinem bregu
Tudi
če ta mini kataklizma
zmaga
bova ostala skupaj
in nama bo lepo
na najinem bregu
Tanka rožnata svila je padla na tla
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Panonsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!