Viharji
v vetru slišim stoke in ječanje
a ne pove čigavo bol raznaša
razgalja veje
zapira jih v zimo brez sokov
babica
bela kot breza
zazrta v sliko
na njej moj ded
pokončen kakor topol
takšni so rasli spodaj ob potolu
potem se spomnim
da so jih posekali pred leti
in od takrat piha od panjev
prav do naše hiše
vrtinči se okrog vogalov
slišati je kot bi nekdo hlipal
in stara mama zapre okno
reče da je prehlajena
pa prav narahlo gre s kazalcem
preko ustnic
ki molče v okvirju
To, to, Irena! :-)
Je začutit' s tvoje pesmi
blagi vetrič nostalgije,
te poboža in ovije
v čarne slike domačije ...
S pozdravi,
Sašo
Hvala ti, dragi Sašo
zmeraj se mi je zdelo, da mi hoče veter nekaj povedati in da so v njem duše, ki jih prinese od nekje ....
lp
pi
Dobra! Delim občutke s tabo glede vetra, kadar zavija okrog hiš, se zdi kot da se z njim vračajo duše, ki so nekoč živele v naši hiši.
lovrenka
Hvala, Lovrenka :) to se mi dogaja že od otroštva
lp
i
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 06. 11. 2017 ob 07:48
- Prebrano 608 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 378
- Število ocen: 15