Moje srce je kamnito.

Pravzaprav je narejeno iz kremena.

Motno belega, skozi katerega se ne vidi.

V njem je luknja v obliki srca.

Odškrtnjen prostorček praznine.

Svoje srce sem skril v zeleno škatlo,

škatlo stvari, ki so mi drage.

Znotraj tiči majhna povoskana školjka,

v kateri ga hranim na varnem.

Res je, moje srce ni veliko,

niti ni toplo na dotik.

Je hrapavo in topo.

A če ga drgnejo prave roke

se bo čisto na rahlo iskrilo.

Lorijan (Luka Šturm)