PESMI

iskrene

so najbolj

žalostne

 

ranjene

s preprosto

besedo

 

čim

krajše

zarežejo

v meso

misli

 

trgajo

trenutke

večnosti

na prepihu

hipov

 

nenadne

od nekje

od koder

ni pomena

le prihod

 

ne da

se jih

ustaviti

 

naval

umika

tik pod

breznom

 

ne

znebiš

se jih

ko v glavi

odzvanjajo

v nedogled

 

z

balastom

obtežene

pokopljejo

še

ločila

pod

seboj

 

ne

zmoreš

se ločiti

od njih

 

ločitev

je nujna

za novejše

 

ločijo

kar je

nujno

za

ravnovesje

 

želijo

ko

enostavno

ljubijo

 

hočejo

kar ne

dobijo

 

te

niso

moje

nikdar

ne priznam

 

zadnje

so

najboljše

 

ah

ko bi

znal

zapisati

tiste

 

nikoli

objavljene

spijo

po

kotih

 

slišim

jih med

vožnjo

življenja

 

butnejo

vame

na prehodu

v smrt

 

vse

manj

jih želi

moje

podobe

v zrcalu

 

ne

slišijo

sebe

le

so

 

bojevite

da

poženejo

kri v reko

ki teče

v zemljo

 

izletijo

brez napovedi

kot mladič

iz gnezda

in

obležijo

na dnu

 

rastejo

in

rastejo

in

rastejo

in

nič ne

povedo

 

napadajo

ko že

spiš

in si

brez

pisala

 

glodajo

skozte

 

ki

se

jih

nikoli

ne spomniš

 

kaj

hočejo

od mene

 

kdo

jim to

naroča

 

pustite

jih

pri miru

da se

osvobodijo

 

nalašč

se zapiknejo

na zaodrje

vesti

 

pridejo

prazne na

izpolnjenje

 

se ne

postrgajo

s pozabo

sanj

 

najboljše

ki so že

napisane

 

premalo

brane

med

ljudmi

 

preveč

pisane

na kožo

živali

 

odsotne

v pomenu

prisotne

v prihodu

 

tudi

najslabše

so med nami

 

ki

jih znaš

na pamet

danes

a jutri

kaj

je že

bilo

 

nič

posebnega

 

secirane

z natančnostjo

vdov

 

smešne

ko skušaš

a ne znaš

pravil

 

ko

jih ni

in nikoli

jih niti

ne bo

 

ko

se jih

oprimeš

ko

padeš

vase

 

so

v vetru

pod oblakom

zakoličene

v prst

 

stvarstvu

predane

 

izdajateljske

ko prepoznajo

 

poslane

bralcu v presojo

v zgodbo

izmišljije

stvarnosti

 

v

kamnih

spijo

ko

plavajo

nad

vesoljem

 

same

ko

nihče

ne bere

nikomur

in

nikogar

ne

izberejo

 

vroče

ko so

kratke

a predolge

zmrzljive

 

tople

ko

stapljajo

vmesnost

 

besne

ko so

preresne

 

z

napakami

in

pravili

 

s

preveč

prostora

med

razmaki

 

nepotrebne

pisanja

 

prežijo

na plen

 

nate

 

 

 

Dare Gozdnikar

koni

Poslano:
01. 11. 2017 ob 11:38

...  ujele so me in zasidrala se je tudi v meni tvoja pesem, Dare;

Naj še rastejo in rastejo ...

Z lepimi pozdravi, koni


Zastavica

Dare Gozdnikar

Poslano:
01. 11. 2017 ob 11:41

Hvala Koni, me veseli, da te je ujela.

Lep pozdrav

Dare

Zastavica

filia

Poslano:
01. 11. 2017 ob 12:20


Toliko si povedal, da ne morem molčati. Ko bi le bila pesem vklesana v kamen, tavajoča v vesolju ...

Zastavica

Dare Gozdnikar

Poslano:
01. 11. 2017 ob 12:22

Hvala Filia, kot si rekla, meni se zdi, da smo.

Lep pozdrav

Dare

Zastavica

Sašo Zorc Florjanski

Poslano:
01. 11. 2017 ob 13:18

Izredna pesem se ti je zapisala, spoštovani poet Dare! 

Lepo pozdravljen,

Sašo

Zastavica

Dare Gozdnikar

Poslano:
01. 11. 2017 ob 13:25

Hvala spoštovani Sašo, res sem vesel, da tako misliš. In hvala za odziv in branje!

Lep pozdrav

Dare

Zastavica

Tamara Turšič

Poslano:
03. 11. 2017 ob 07:33

Tudi meni je všeč, Dare.

Lp

T.

Zastavica

Dare Gozdnikar

Poslano:
03. 11. 2017 ob 09:34

Hvala Tamara! :)

Lep pozdrav

Dare

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Dare Gozdnikar
Napisal/a: Dare Gozdnikar

Pesmi

  • 01. 11. 2017 ob 11:30
  • Prebrano 696 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 219.35
  • Število ocen: 12

Zastavica