iskrene
so najbolj
žalostne
ranjene
s preprosto
besedo
čim
krajše
zarežejo
v meso
misli
trgajo
trenutke
večnosti
na prepihu
hipov
nenadne
od nekje
od koder
ni pomena
le prihod
ne da
se jih
ustaviti
naval
umika
tik pod
breznom
ne
znebiš
se jih
ko v glavi
odzvanjajo
v nedogled
z
balastom
obtežene
pokopljejo
še
ločila
pod
seboj
ne
zmoreš
se ločiti
od njih
ločitev
je nujna
za novejše
ločijo
kar je
nujno
za
ravnovesje
želijo
ko
enostavno
ljubijo
hočejo
kar ne
dobijo
te
niso
moje
nikdar
ne priznam
zadnje
so
najboljše
ah
ko bi
znal
zapisati
tiste
nikoli
objavljene
spijo
po
kotih
slišim
jih med
vožnjo
življenja
butnejo
vame
na prehodu
v smrt
vse
manj
jih želi
moje
podobe
v zrcalu
ne
slišijo
sebe
le
so
bojevite
da
poženejo
kri v reko
ki teče
v zemljo
izletijo
brez napovedi
kot mladič
iz gnezda
in
obležijo
na dnu
rastejo
in
rastejo
in
rastejo
in
nič ne
povedo
napadajo
ko že
spiš
in si
brez
pisala
glodajo
skozte
ki
se
jih
nikoli
ne spomniš
kaj
hočejo
od mene
kdo
jim to
naroča
pustite
jih
pri miru
da se
osvobodijo
nalašč
se zapiknejo
na zaodrje
vesti
pridejo
prazne na
izpolnjenje
se ne
postrgajo
s pozabo
sanj
najboljše
ki so že
napisane
premalo
brane
med
ljudmi
preveč
pisane
na kožo
živali
odsotne
v pomenu
prisotne
v prihodu
tudi
najslabše
so med nami
ki
jih znaš
na pamet
danes
a jutri
kaj
je že
bilo
nič
posebnega
secirane
z natančnostjo
vdov
smešne
ko skušaš
a ne znaš
pravil
ko
jih ni
in nikoli
jih niti
ne bo
ko
se jih
oprimeš
ko
padeš
vase
so
v vetru
pod oblakom
zakoličene
v prst
stvarstvu
predane
izdajateljske
ko prepoznajo
poslane
bralcu v presojo
v zgodbo
izmišljije
stvarnosti
v
kamnih
spijo
ko
plavajo
nad
vesoljem
same
ko
nihče
ne bere
nikomur
in
nikogar
ne
izberejo
vroče
ko so
kratke
a predolge
zmrzljive
tople
ko
stapljajo
vmesnost
besne
ko so
preresne
z
napakami
in
pravili
s
preveč
prostora
med
razmaki
nepotrebne
pisanja
prežijo
na plen
nate
... ujele so me in zasidrala se je tudi v meni tvoja pesem, Dare;
Naj še rastejo in rastejo ...
Z lepimi pozdravi, koni
Hvala Koni, me veseli, da te je ujela.
Lep pozdrav
Dare
Toliko si povedal, da ne morem molčati. Ko bi le bila pesem vklesana v kamen, tavajoča v vesolju ...
Hvala Filia, kot si rekla, meni se zdi, da smo.
Lep pozdrav
Dare
Izredna pesem se ti je zapisala, spoštovani poet Dare!
Lepo pozdravljen,
Sašo
Hvala spoštovani Sašo, res sem vesel, da tako misliš. In hvala za odziv in branje!
Lep pozdrav
Dare
Tudi meni je všeč, Dare.
Lp
T.
Hvala Tamara! :)
Lep pozdrav
Dare
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dare Gozdnikar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!