Nocoj, ko segajo k nam sile z drugega sveta,
to noč, ko vrata so odprta sem in tja,
prestopi k meni,
bodi moj zavetnik,
ograja temi,
vir ječanja,
prikritih vzdihov, ,
jaz bom le dajanje, milina,
mehka poljana,
na njej zalepiva praznino,
ki je med tu in tam,
nocoj imejva,
kar iščejo vsi tavajoči,
kožo na koži,
ki spenja dih
in vanj obešen en utrip,
nežen in tih,
da ne zbudiva noč prekmalo v jutro,
ko vse bo spet, kot je bilo
in ti boš tam,
jaz zopet tu,
v sredini veter
iz katerega bo vel
zamolkel smeh
scefranih duš.
Da, da, pesem vredna pozornosti in večkratnega branja ... Res je lepa, Irena!
Naj te razveseljuje kolorit jesenskega dne,
Sašo
Tale pesem je električna med svečami - dolgo bo gorela. Všeč mi je.
Pozdravljeni
Sandžak i ti ;)
naj gori
<3
hvala
Kako lijepo, draga Irena...koja divna potka duše, poimanja, htijenja. Umjetnica!
draga ljubavna, hvala i hvala za današnji pozdrav iz Rusije :)
zagrljaj
Dragi sašo, sem nekako verjela, da sva si danes že pisala, a očitno ne tu. Se opravičujem zaradi zablode.
Vsekakor je jesen nekaj posebnega, zaradi brav, plodov in tega časa, ko se tema širi in je včasih pomenila še več strahov, meni pa zmeraj neko posebno čarobnost. Morda zaradi vseh grozljivih zgodb, ki so jih pripovedovali ob ličkanju ali ob prvem moštu. In vse te zgodbe so se dogajale v času ob 1. novembru, ljudje pa so prisegali, da so takrat videli duhove, goreče metle in sence bolj črne od noči.
Čas, ko se opna med svetovo tako raztegne, da lahko prestopijo mrtvi.
Kdo ve, morda pa je res,,,
Čaroben večer ti želim
pi
Da, Irena, res se aktivirajo neke posebne silnice ob tem času, recimo žametne morbidnosti, ki te povlečejo v premišljevanje ...
S Pozdravi,
Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!