Da ne bi navzven dajal občutka,

da raziskujem bregove

namesto deročih rek,

se zlažem, da sem pesnik.

Tako ni nikomur mar,

kaj počnem s časom, ki

mi je dan. Ostajam sam,

na pesku, ki se usiplje v nebo

in me spodnaša. Moje nebo

se barva rdeče, moja lega

ni nikomur znana. Moj

svet, prej zabubljen, se odpira

v škrlatno barvo.

***

Da ne bi navzven dajal občutka,

da raziskujem bregove

namesto deročih rek,

se zlažem, da sem pesnik.

Tako ni nikomur mar, kaj počnem

s časom, ki mi je dan.

Ostajam sam, na pesku, ki

se usiplje v nebo in me spodnaša.

Moje nebo se barva rdeče,

moja lega ni nikomur znana.

Moj svet, prej zabubljen,

se odpira v škrlatno barvo.

Luka Benedičič - Mladi Pesnik