Odsanjal sem še eno noč
in jo preslikal v jutro
da nosi dan to sliko
drevesom sem nadel lampijone
da jim vidim oči
resnim obrazom smešne maske
da grem lahko mimo
v vonj mesta sem vmešal vonj po gozdu
ravno toliko, da še vem da nisem več doma
nadel sem si očala z rožnatimi stekli
da pobarvam vsako izložbo v žive barve
poklical sem veter, da razbrazda gladino
da se vsi prelepi obrazi razkrojijo
v preoblečene oblake uvelih potez
a iluzija še vedno išče svojo resničnost
da se lahko nasloni
brez da padem
nazaj v noč.
Hvala ti Nikito!
Budi dobro i lijep pozdrav, salke
Poslano:
24. 10. 2017 ob 15:42
Spremenjeno:
24. 10. 2017 ob 16:01
U pravu je nikita. I meni se sviđa pjesma.
Pozdravljam te.
Hvala ti Mirko puno.
Lijep pozdrav i tebi u Sarajevo.
Pesem, ki se jo čuti. Eni priznajo, drugi skrivajo ...
Pozdrav
Salke, čudesna pjesma puna osjećaja, romantike i pomalo sjete. Snažne mogu biti iluzije, ali sigurna sam da tvoja te neće pustiti da padneš i da lako može postat stvarnost. Sjajno!
"a iluzija še vedno išče svojo resničnost
da se lahko nasloni
brez da padem
nazaj v noč."
Lp!
Katica
Hvala ti Filia, včasih je priznanje kot kepa, ki odpade...
Hvala na lepem komentarju in iskrenosti, ki jo izpisuješ skozio svoje pesmi.
Lp, salke
Hvala ti Katice na lijepom komentaru i željama, da se po koja i ostvari. I tu se pitam, da li onda bila pjesma romantičnija ili se čovjek navik na ljepotu nedostižnoga, ne znam, živi bili pa vidjeli.
Budi dobro i lepa većer,
salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!