Zdaj ko si odšel
mi nudiš
podobno ničevo zaledje
kot licentia poetica pesniku
ki laja čez avtoritarno oblast
v kaj sem se izrodila
v krogih se plazim
žeblje vdihujem
s pepelom se posipam
pri vratih spim
da bi te slišala že na hodniku
in vsakič ko namesto
tvojih korakov zaslišim
Valerijine
me spet Razbiješ
potem je izpolnila namen. me veseli!
Hrepenenje in strah, pesem s svojimi podobami deluje sveže in izzivalno ... čestitke,
Ana
Najlepša hvala za podčrtanko, vzpodbudo in čestitke.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sandzakija
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!