Nekatere besede

nimajo glasu

nekatere

samo ohranjajo

 tišino

brenkajo na strune

okrog srčnih utripov

in srečen je

kdor čuti

srce

ta ni sam

ta ne bo poznal samote

ker ve da obstaja

še vedno objem zanj

tisti dotik

ki telo in misel

dela srečnega

a ne veš

ni platonsko

ne globoko

le mehansko

kot motor pri avtu

in samo mehanik zna

popraviti da znova pelje

po istih poteh

kot včeraj

v danes

rad bi čutil

sredi sobe

pogled ti kroži

in kot da bi podiral

okranclane stene

klicajoče čakaš

in čakam zraven

nič drugega ne znam

ne v praznini

ki ničesar nima

nima

veš

nima

ne daj da razumem

nočem

praznine

IŽ-lev