Nekatere besede
nimajo glasu
nekatere
samo ohranjajo
tišino
brenkajo na strune
okrog srčnih utripov
in srečen je
kdor čuti
srce
ta ni sam
ta ne bo poznal samote
ker ve da obstaja
še vedno objem zanj
tisti dotik
ki telo in misel
dela srečnega
a ne veš
ni platonsko
ne globoko
le mehansko
kot motor pri avtu
in samo mehanik zna
popraviti da znova pelje
po istih poteh
kot včeraj
v danes
rad bi čutil
sredi sobe
pogled ti kroži
in kot da bi podiral
okranclane stene
klicajoče čakaš
in čakam zraven
nič drugega ne znam
ne v praznini
ki ničesar nima
nima
veš
nima
ne daj da razumem
nočem
praznine
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!