Podobe
Jutro
je bilo ovito v ostanek sanj
neprijaznih
z drugačnimi pticami
iz kljunov
črnih
kot tišina osamljenemu človeku
so bljuvale spačene glasove
poplesavale po zgubanih vejah
sivolasih dreves
in prazne oči izgubljenih ljudi
so bolščale v previsoke zidove
res
bile so sanje
ker v ušesa mi ravnokar sega
drobna sinica.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
- 14. 10. 2017 ob 12:57
- Prebrano 473 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 174.08
- Število ocen: 11
