vse več

dobrih grehov

naju zaposluje

med nepomembnostmi

prekrižana noga

se želi pognati v prepad sle

gon njenega mesa je prerokovan

trepljaj prstov

ustvarja melodijo noči

tema je prijateljica netopirjev

ki vzletajo po prevezi trenutka

kot na začasnem pobegu skozi dan

pogled prebije mrežnico

in na hrbtni steni vesti

se prikaže sprehod misli

kot zvezda na pladnju večnosti

sled dahlinine duše

se razteza med hrbtišči

slap sline zabriše razum

hrup zleze v skrajno tišino

zevanje zre s praznino

prazen prostor je lep

belina zasije

Dare Gozdnikar