
Moja pesem
je najboljša
berem samozavestnega
večnega zmagovalca
vsaj še nekaj časa
in ne nasprotujem
njegovi ali njeni izjavi
z nasmejanimi ustnicami
polnimi hvale
no moja pesem
izginja v pozabo
sproti
iz dneva v dan
jo redno brišejo
a jaz z zavedanjem
da imam kljub vsemu
pravico do besede
pišem pravljice
ali grozljivke
sploh o vsem
kar se človeku
lahko dogodi
in se vseda
v zavednost
ker je človeška psiha
še vedno velik labirint
kjer se nas veliko
občasno izgubi
a kakor je na tem svetu
se najdemo
le čas je potreben
in tudi potrpežljivost
je dobrodošla
kar ni v duši
izgine v pozabo
za vedno
in niti malo ni pogrešanja
ko zbrišemo vse spomine
ki so nas še včeraj
držali pokonci
in nam dajali moč
da smo vstopali
skozi vrata
za katerimi
nas je čakala
sreča
ne nič ni večno
name so že dolgo nazaj
pozabili in na moje besede
a nekdo bo moj naslednik
ki se bo čudil
čemu je tako
in morda se ne bo
tako apatično
sprijaznil
kot sem se davno
jaz
... koliko resnic v eni sami lepi pesmi, Irena ... tudi zato jo berem še enkrat:)
vse dobro ti želim,
koni
Draga koni
Napisala sem jo naravnost iz misli in veseli me, da jo razumeš in jo prebereš,
mi veliko pomeni. Sicer jaz zelo rada berem tvoje prizmate, ker imaš odlične
besedne povezave.
Tudi jaz ti želim lepo jesen in nasploh srečne dni
Z lepimi pozdravi, Irena
Dobro jutro, Irena
Tudi jaz sem kar nekajkrat prebrala tvojo pesem. Kot je napisala Koni, ima več plati. A ne morem ubežati občutku zapuščenosti, ki veje iz nje. Izgube, pa tudi predanosti, ki to noče biti, še je nekaj, kar upa, kar praska po vratih.
Ko odslikava pesnika, ki se zdi pozabljen, tako človeški in čaka prijateljsko roko, ki ga dvigne iz melanholije - to sprejemam. Ko govori o pesmi sami, ki je v nas in se zdi, da je nihče več ne prepozna, se zdi mnogo bolj boleče. Konec koncev je bogat tisti, ki ima vsaj ene zveste oči, ki nas berejo z užitkom, iskreno in z ljubeznijo. Dokler so sape, se megle zmeraj dvignejo. Če jih ne odpihnemo sami, jih odpihne tisti, ki smo zanj pesem. <3
Danes bo lep dan, pravijo. Včasih je treba verjeti tudi samo besedi. ;)
objem
pi
Draga Irena
Glede prvega odstavka se strinjam s tvojo ugotovitvijo a res je, da so to le zelo redki občutki, nekako kot večina, ki se kdaj pa kdaj uleti v lastno zanko.
Drugi pa: večina občutimo tudi še momente melanholije, jo občutim zelo redko, ko pa pride je resnično neprejetna. Sem pa srečna v tem in to zelo, da poznam kar nekaj ljudi, ki so nam obojestransko pesmi zelo blizu in to cenim.
Na ekranu ali papirju pa res ne gre drugače kakorkoli, kot verjeti... .
Irena, mi je v veselje, da si pesem prebrala in upam da ni čisto črna... .
Lep pozdrav
Irena
Seveda ni črna, le siva ;)
Lep dan ti želim in kmalu posije sonce.
pi
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!