ko ti bodo rekli
ko ti bodo rekli, da si kot zadnji list
na drevesu, zguban in rjav, da lahko
samo še padeš in se zakoplješ v zemljo
globoko kot zaklad pozabljenih duš,
ko ti bodo risali rogove in jemali kruh
iz ust, ker smeš biti grd in lačen kot
kamen v peščeni uri, kot zarjavela
razpoka na tisočletnem zidu,
ko ti bodo slekli še zadnje rebro in
z njim nakrmili prašiče, ko bo svet
kot slaba šala, takrat zagrabi drevo,
ne eno, cel gozd, splezaj nanj,
najej se daljav in pisanih trav,
napiši prgišče pesmi, pobarvaj oblak,
in živi, ne kloni, živi kot morje
in nebo, vedno blizu, vedno daleč.
prav to počnem :)
le povedati ne bi znala tako
<3
seveda ne, povedala bi drugače, po svoje <3
lp
Močna. Zadane. Močno.
Bistvo svobode je odločitev.
V pesmi jo izluščim ...
Lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 08. 10. 2017 ob 10:44
- Prebrano 851 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 480.56
- Število ocen: 20