Minljiva je posvetna slava,

minljiva vsa junaška dela,

minljiva sonca luč bleščava -

v temi pojejo krepela.

Upognjen hrbet, doli glava

in ljudstvo, ki ga zasmehuje;

njega, ki je bil veljava,

iz njega ljudstvo se norčuje.

On ga toži, ta ga zmerja,

tepe, tlači, ponižuje;

ljudstvo vso ga obrekuje,

ljudstvo vso se ga sramuje.

Kje je slava, kje junaštvo,

kje rane, znoj in trud moža,

ljudstvo, ki ga je slavilo,

ko je segal do neba?

Napaka ena - pogubilo,

krivično ljudstvo - je sodilo,

njemu sodba - siromaštvo,

ljudstvu sodba - samopaštvo.

orfej