Kmet počasi zleze iz zemljanke.
Zapre loputo
in preko redkih lat
naloži krpe zračnega mahovja.
Z izpraznjeno košaro krene v gozd,
kjer ni več ljudi.
Med tulci nabojev
nabere poln cekar gob.
Na domačih vratih žena.
Ob njej starejši sin
v črnem leder plašču povprašuje
o svojem beloglavem bratu.
Takrat se ga oče drugič odreče
in pogleda preko zemlje,
kjer je roka dedov izsekala gozdove,
orala za žito,
za hlebce kruha
s katerimi je hranil gada.
Skovikanje razpara komaj rojen dan.
Mati pusti koruzno moko, da se žge.
Z grgrajočim glasom šepne,
da sova kliče smrt,
da bo kos uničil sadeže.
Objame izsušena nedra
in ujčka prazno naročje.
Odlična zgodba iz časa bratomorne vojne, si mislim, in ko se je oče postavljal med bratoma ob nemočni materi, ki ima rada oba, saj je mati. Tako slišim zgodbo, ki teče na privlačen način in v zanimivem slogu pisanja.
Te zgodbe so vredne, da jih vidi svet tudi izven tega portala.
Čestitam Irena, mojstrsko pisanje:)
lp, salke
Hvala, Salke.
Ne vem kaj naj ti odgovorim, ker me ob takih besedah zmeraj ujame zadrega. Morda tisto - saj ne bi bilo treba, ampak fajn pa je. ;) :)
lp
pi
bravo irena... lijepo
Irena,lijepa pjesma.lp Vesna
Zelo zanimivo je to: najprej je vse predstavljivo, natančno, jasno, nato (od tistega gada naprej) se odmakne v neizrečenost in nejasnost ... sprašujem se, če bi se dalo to zamegljenost ohraniti v bolj sinhronizirani govorici s prejšnjim delom pesmi?
Lp, Ana
Ne sliši skovika,
ne žene, ki reče,
Bom razmislila. Čeprav se je prvotno pesem končala z gadom. Morda bi bilo tako tudi bolje. ?
lp
pi
Ne, v bistvu je to OK, ne gre za problem simbolike (ki je povsem ok), ampak za sam jezik (način govora) pesmi.
Lp, Ana
Poslano:
07. 10. 2017 ob 10:46
Spremenjeno:
07. 10. 2017 ob 10:47
Ana, morda :
Skovikanje razpara komaj rojen dan.
Mati pusti koruzno moko da se žge.
Z grgrajočim glasom šepne,
da sova kliče smrt,
da bo kos uničil sadeže,
objame izsušena nedra
in ujčka prazno naročje.
lp, pi
BI šlo, morda še:
Skovikanje razpara komaj rojen dan.
Mati pusti koruzno moko, da se žge.
Z grgrajočim glasom šepne,
da sova kliče smrt,
da bo kos uničil sadeže.
Objame izsušena nedra
in ujčka prazno naročje.
Hvala, Ana.
Pripovedni stil ohranjen ;)
lp in lep večer
pi
Pesem, v kateri se odvije vsa zgodovina, skozi skopo, a natančno odmerjene like in njihova dejanja - čestitke,
Ana
Iskrena hvala, Ana.
Hvala, petja in lp tebi in marjeti ;) fajn sta :) <3
Hvala, salke :) ti dojemljiva, romantična in otroška duša ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!