da se je zbal svoje plahutajoče sence na
čipkastem obrobju razuma, da mu ni več
mar, koliko osumljencev bo obviselo med
besedami, ki si jih ne upa izreči? le kaj si
mu storila, da se je zgrbil vase kot mala
pomodrela pomaranča, ki čaka, da jo bo
na prazni cesti med tukaj in zdaj povozil
kakšen zaprašen tovornjak, poln temnih
strahov in kitajskega česna? si mu z žico
zdrgnila zobovje, mu ovila nogi okoli vratu
in mu dala vedeti, da si šklepetajoča smrt,
ki bi najraje prodala njegovo zariplo srce
prvemu branjevcu, ki bi te stoje pofukal v
kakšnem opuščenem javnem stranišču?
kaj si mu dala piti, da se bo spremenil v
nemo rajsko ptico v tvojem prhlem lectu?
Duhovito, neizprosno in dobro napisano, da ne veš, kje se začne pekel in konča Marjeta (ali obratno). Pozdrav tebi in ukor Marjeti, Sara
hehehehe, hvala, sara.
lep dan želim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!