Čas stara

čas za otroka

čas za mladost

čas za sanje

čas teče naprej

reka je

brez povratka

misel brez ponavljaja

izhod v preteklost

ki izniči

sredi zahajajočega horizonta

koder je pokop besed

in zgodovina

a sonce se prebuja

gleda na zemljo

vzvišeno

in ponavlja

le občasno spreminja

zaporedja 

v tišini

ki kriči brez glasu

utrgam belo lučko

in si zaželim

brez glasnih besed

prihajam 

in odhajam

ne igraj se

z elektriko

ona je

saj veš kaj

strela v glavo

s pretresenimi možgani

od korenin do pekla

pridi srce

dokler še biješ

IŽ-lev