ZOV POTOPLJENIH GALIJA
U moju, pod moju
naježenu kožu
unose, majko
gotovo tjelesni
zov nemušt
usred noći
To je kad u snu blijedom
krvari mahovina
iz tvojih očiju
kad zoveš
kao mladac i pitaš
što je to?
Danju smo gluhi, sine
za zauvijek usnule
galije stare, samo im mir
s dušama luta
pa s lelujem trava iz dubine
plimni smo val
potapamo stepenište
i noćne glasove
od razuma sve udaljenije
od jezgre zaumlja
sve usijanije
blijedimo
kao poljubac dječji
kad sav procvjeta
kao Proxima Centauri
u prozoru
___________
mirkopopović
Sjajna pjesma Mirko, čestitam.
Lijep pozdrav, salke
"Danju smo gluhi, sine
za zauvijek usnulegalije stare".........Slušamo ih u našim tišinama, koje ti uvek tako lepo opevaš. Sjajna pesma, Mirko!
Lp Milena
ne čujemo krikove rasparanih svjetova....
pozdrav tebi Mirko
Ljubi
Poslano:
27. 09. 2017 ob 20:14
Spremenjeno:
27. 09. 2017 ob 21:53
Mirko, dober večer
Najbližje soncu so sanje, njih zvezda je tako daleč in tako blizu istočasno. Lepa.
Lep pozdrav, Irena
Pesem, ki znova magično prehaja od realnega k sanjskemu, od resničnega k nadnaravnemu, s sporočilom o povezanosti vseh snovnih in nesnovnih svetov in z brezčasnim občutjem, čestitke,
Ana
odlično... prelijepo...
Poslano:
01. 10. 2017 ob 11:01
Spremenjeno:
01. 10. 2017 ob 11:17
HVALA, ANA,
h v a l a s a l k e,
M i l e n a,
Lj u b i c a,
I r e n a,
I v a n e
lpm
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 26. 09. 2017 ob 12:19
- Prebrano 954 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 280.8
- Število ocen: 15