Bile so tvoje oči
modre kot ocean
preko katerega si priplul
z ujetimi spomini
v zenicah
ki so govorile o
tvojih gozdovih
osamljenih brez
zibelke
tam čez lužo
rekel nisi nič
le pogledal si me
ker si vedel
da ne vem
in se zopet zazrl
v daljave
kjer si pustil ves znoj
žuljave roke
in tisto žalost
katera je
balzamirala tvoj obraz
a roke so bile tople
in dlani, čeprav razbrazdane
kot pravkar zorana njiva
mehke kot travniki
katere si kosil
včasih si spustil solzo
zadrhtele so ti roke
in pogledal si v nebo
tako sem vedel
da si živ
takrat mi ni bilo jasno
zakaj ne govoriš
zdaj vem.
Topla kot paleta jesenskih barv! :-)
Lp, Sašo
Hvala Sašo!
Bod dobr,
lp, salke
odrastanje kroz spoznajnost ... nježna poezija
pozdrav prijatelju
Ljubi
Hvala Ljubi.
Pozdrav i tebi prijateljice
salke
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: salke
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!