poljub
poljub, en sam poljub v samoti,
v mošnji zamolklih krastač,
v zastrtih ograjah z vimeni
in semeni na paši, v rogovih,
ki rukajo v pojajočo se kobilo
in vreščijo kot sluzasta morja,
v stoku zapeljanih markiz
z nebesno sivimi zobmi,
v majskih hroščih, ki umirajo
jeseni, majhni in zgarani,
v večnih loviščih kobilic in
jalovih cipres, v mestnih
postopačih z gospodičnami
v laseh in gospodiči med nogami,
v trgovcih z ljubeznijo, ki se
jim po steblih pretakajo
pesniki in filozofi, v zaspancih
z luno pod čeljustjo in bonboni
v očeh, v starcih z dresom
iz strganih nočnih metuljev
in omamljenih vsevedov,
en poljub, en sam poljub
sredi črnih gozdov, ki molče
odmevajo v črvivo noč.
Temna lirika samote in umanjkanja, ki mi kot bralki odpre široko paleto čustvovanja in razmišljanja...včasih res rabimo samo en poljub, pa čeprav bežen.
Z mnogimi željami
A
Če je poljub, zakaj ne bi bil v vsem ... kot pravi Andrejka: umanjkanje, ki se izpiše v konglomerat in pripoljublja bližino ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 25. 09. 2017 ob 21:33
- Prebrano 1063 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 385.88
- Število ocen: 14